Česa pri defibrilatorju ne smemo?
Defibrilator je zelo varna naprava. Električnega sunka ne moremo sprožiti, tudi če bi to hoteli, dokler aparat preko nameščenih elektrod na pacientov prsni koš ne prepozna ustreznega kliničnega stanja in nam dovoli sprožiti električni sunek.
Na kaj pa moramo vendarle biti pozorni?
Preden sprožimo električni sunek, se moramo prepričati, da se nihče ne dotika pacienta. Električni tok se prenaša z dotikom in je lahko nevaren za zdravo srce.
-
Električni tok se prenaša tudi po vodi. Če ponesrečenca potegnemo iz vode (ob bazenu, na plaži, na plovilu), so lahko okoli njega tla mokra. Med sprožitvijo električnega sunka ne sme nihče stati na istih mokrih tleh.
-
Enako je, če uporabimo defibrilator pri ponesrečencu, ki se zgrudi zunaj ob obilnem dežju ali v kopalnici pod tušem ali v kadi.
-
AED defibrilatorji imajo lepilne elektrode za enkratno uporabo. Lepljivost in prevodnost lepila se lahko zmanjšata ob zelo nizkih in zelo visokih temperaturah. Ekstremne temperature vplivajo tudi na baterije. To poznamo tudi pri mobilnih telefonih. Zato defibrilatorja ne smemo puščati poleti na soncu v zaprtih avtomobilih, še posebej ne neposredno izpostavljenega sončnim žarkom na sprednji ali zadnji polici.
Če je defibrilator javno dostopen in nameščen v zunanjo zaprto omarico, mora biti omarica nameščena tako, da vanjo poleti sonce ne sije neposredno. V majhnem zaprtem prostoru se lahko temperature dvignejo izredno visoko. Na celinskem področju pa mora biti zaradi nizkih temperatur pozimi taka omarica ogrevana. Imeti mora priključek na električno napajanje, senzor za temperaturo, napajalnik, mikroprocesor in grelnik.
