Celoten postopek oživljanja vključuje srčno masažo, umetno dihanje in defibrilacijo.
Formula 30 : 2 govori o tem, v kakšnem razmerju izvajamo srčno masažo in umetno dihanje. Pri odraslem izvedemo 30 stisov na prsni koš in 2 vpiha, ponovno 30 stisov in 2 vpiha. To ponavljamo do prihoda reševalcev ali dokler nas defibrilator ne prekine, da izvede analizo srčnega ritma in eventualno še električni sunek.
Defibrilator namreč pove: »Ne dotikajte se pacienta. Analiziram.« In potem še eventualno: »Elektrošok je potreben. Pritisnite na rdeči utripajoči gumb zdaj.«
To opravi vsaki 2 minuti. V kolikor pacient ne začne dajati znakov življenja, bi vmes morali izvajati srčno masažo in umetno dihanje. Zdravstveni delavci so zavezani predpisanemu modelu 30 stisov : 2 vpiha, za laike pa umetno dihanje ni obvezno, je pa priporočeno. Zelo pomembno pa je, da izvajamo vsaj srčno masažo.
Če se torej odločimo za izpeljavo celotnega postopka oživljanja, upoštevamo pri masaži srca in umetnem dihanju razmerje 30 : 2.
Pri otrocih pa je to razmerje nekoliko drugačno, in sicer 15 stisov in 2 vpiha.