Ponesrečenec mora ležati na hrbtu na trdi podlagi. Postelja je premehka, saj bi se ob pritiskanju na prsni koš celotno telo ugrezalo. Torej je najbolje, da je ponesrečenec kar na tleh.
Postavimo se ob njegov bok v klečeči položaj.
Prekrižamo dlani (eno na drugo), lahko s prepletenimi prsti.
Dlani postavimo na prsnico, in sicer kakšen centimeter višje od žličke.
Roke v komolcih popolnoma iztegnemo in se nagnemo naprej nad ponesrečenca.
Pričnemo s stiskanjem tako, da z našim trupom (celotnim zgornjim delom telesa) in s togimi iztegnjenimi rokami pritiskamo na prsni koš. Če bi pritiskali samo z rokami in bi se komolci upogibali, ne bi imeli dovolj moči in bi se zelo hitro utrudili. Torej ne pritiskamo z močjo rok, ampak so roke ves čas iztegnjene in pritiskamo s težo našega trupa.
Pritiskamo v ritmu 100 stisov na minuto (torej je vsak stis hitrejši od sekunde).
Kako močno pritiskamo? Toliko, da se prsni koš vda za približno 5 cm. To je kar veliko in potrebna je precejšnja moč. 5 cm je le okvirna vrednost. Pri močnem odraslem bo treba ugrez povečati, pri otroku pa zmanjšati.
Pravilna srčna masaža je fizično zelo naporna. Če pri ponesrečencu nismo sami, se zato pri srčni masaži izmenjujemo z drugimi prisotnimi. Tako ohranjamo kakovostno srčno masažo do pozitivnega rezultata ali do prihoda reševalcev.
